Učenci učitelju
Za tistega, ki ceni ljubezen, svobodo in lepoto, je ples svet, je obred, molitev za prihodnost, spomin na preteklost in radosten vzklik hvaležnosti za sedanjost.
Kot vse umetnostne zvrsti ima ples moč, da utiša notranji dvogovor našega uma in nas premakne na drug nivo zavesti. Nietzsche je celo zapisal, da bi morali imeti vsak dan, ko nismo vsaj enkrat zaplesali, za izgubljen …
Dragi Tomo,
človeka ne oplemeniti poklic, ki ga opravlja, temveč človek oplemeniti svoj poklic. Veliki plesalci niso veliki zaradi plesnih znanj in tehnik, temveč zaradi strasti do plesa. Ali profesionalni plesalec izbere ples ali ples izbere njega – to je tu vprašanje? V vseh teh stavkih si ti, Tomo.
Svoje darove in znanja deliš s tistimi, ki te po svoji volji obkrožamo. Učencu omogočaš, da si povrne zaupanje v božanski načrt, ko je že pri spojitvi zavesti in materije poskrbljeno za to, da se telo lahko spontano harmonično giblje v ritmu glasbe. Lekcije, ki se jih naučimo od učiteljev, ki so ljubeznivi in učencu izražajo tudi naklonjenost, se vrežejo globoko v um, je dejal Dalajlama. Tudi s tem stavkom se lahko poistovetiš. Za nas učence pa je pomembno, da se ne trudimo plesati bolje kot drugi, temveč bolje kot mi sami.
Hvala za čudovito sozvočje energij, ki ga ustvarjaš, tvojo ljubezen do plesa, potrpežljivost, zmernost in spoštljivost. Hvala za Ples. Naj ti bo v nadaljnjo motivacijo pri delu, da si učenec, ko opravi tvoj plesni tečaj, ne želi plesati, temveč mora plesati!
Z zavedanjem in hvaležnostjo – učenci plesa.