O stresu in osvoboditvi od stresa

Korenina stresa je v napačni identifikaciji. Da bi se osvobodili stresa in doživeli sebe, je treba priti v stik s seboj, z vsemi nivoji: telesnim, mentalnim, energetskim in neosebnim nivojem (nivojem, ki presega osebnost in ga nekateri imenujejo duhovni nivo).

Ena pot je, da se odrečem identifikaciji z vsem, s čimer se lahko. Cilj tega potovanja je, da pridem do nivoja, ki ostane, ko se odrečem vsem identifikacijam. To, kar ostane, to, čemur se ni mogoče odreči, sem jaz.

Na tej poti se odrečem celo identifikaciji s predstavo, da sem telo jaz. Če ne gre drugače, si lahko pomagam s splošno znanim dejstvom, da celice, ki sedaj gradijo telo, že čez nekaj let ne bodo več to telo. To telo bodo gradile povsem druge celice. In to ne glede na to, da bo telo, sedaj že zgrajeno s povsem drugimi celicami, nosilo isto osebno ime. Na tej poti se odrečem vsaki ideji, predstavi o čemer koli. Vsak, ki že nekaj časa kolikor toliko zavestno hodi po Zemlji, ve, da ideje in prepričanja o čemer koli niso resnica. Mogoče so za nekaj časa resnica za osebo, ki jih goji, jim verjame. Prej ko slej pa bo celo ista oseba iz različnih razlogov vsaj nekoliko spremenila ideje in prepričanja, ki so bili pred časom RESNICA. Odrečemo se (kar je mogoče ena od težjih nalog) tudi občutkom do česar koli in kogar koli ... Ali vas že trga in čutite odpor, strah in grozo? Res je, težko se odrečemo celo negativnim občutkom, občutkom, ki nam grenijo življenje, kaj šele pozitivnim občutkom, po katerih nenasitno hrepenimo. Seveda se nam ni treba ničemur odpovedati … Razen, če bi si končno želeli odgovoriti oziroma spoznati, kdo sem, in to v najglobljem, absolutnem pomenu. Ali pa, če imamo dovolj stopicanja na mestu, življenja v enih in istih vzorcih in bi se radi prebudili iz sanjarjenja v resničnost. Potem se odpovemo vsemu, kar je možno, da bi prišli do tistega, kar ostane, da bi to začutili. Kajti to, kar ostane, sem jaz. Svoboda, mir in izpolnjenost, ki jih boste začutili ob tem, bodo popolni.

Druga pot je, da se hkrati, ko opazujete posamezne nivoje oziroma fenomene, ves čas zavedate tudi tega, ki opazuje. Ta, ki opazuje, je kot neskončni prostor, ki objema vsak fizični, mentalni, energetski nivo. Vsak gib, zvok, misel, občutek, čustvo … Ves čas, ko izkušate gibe, zvoke, misli, občutke, čustva, ste tudi s tistim, ki se jih zaveda. Greste še globlje. Zavedate se tistega, ki se zaveda, da se zaveda in potem tistega, ki se zaveda, da se zaveda, da se zaveda … Na ta način pridete do enakega odgovora oziroma izkušnje kot po prvi poti. Do tistega, s čimer se ni možno identificirati in s tem se mu tudi ni možno odreči. To, kar v resnici ste v absolutnem pomenu besede. Niste več izgubljeni v igri identifikacij z različnimi telesnimi, mentalnimi, energetskimi in duhovnimi fenomeni. Ste hkrati svobodno prazni in izpolnjeno mirni. Pri obeh poteh se verjetno srečamo z enako reakcijo. S strahom pred izgubo SEBE, čeprav gre ravno za obratno. Za najdenje SEBE in posledično osvoboditev vseh strahov.

Po obeh poteh izkustveno pridemo do istega cilja. Do bivanja v tistem, kar sem res. Temu se ne da več odreči, ker ni povezano z nobenim fenomenom, torej z ničimer, kar ima začetek in konec, z ničimer, kar ima »svoj rok trajanja«. Nato s tega zornega kota opazujemo nazaj »normalno življenje«. Telo, misli, prepričanja, občutke, čustva, življenjsko situacijo, želje itd. Ko ne boste več obremenjeni z napačno identifikacijo z njimi, jih boste zagledali v povsem drugačni luči. Lažje jih boste razumeli, sprejeli in spoštovali. Zavedali se boste povezanosti vsega. Izkusili ste, da se vsak fenomen rodi iz prostora zavesti (pravzaprav iz vas samih) in se vanj spet vrne, ko mine njegov čas. Motivirani boste za veliko bolj zdrav, ustvarjalen, pozitiven in optimističen odnos do vsakdanjega življenja.