Boštjanu je nerodno plesati
Boštjan in Tomaž sta dolgoletna prijatelja. Po daljšem dogovarjanju sta se končno uspela dobiti na pijači v ljubljanskem lokalu. Boštjan omeni, da se dobiva s punco, ki mu je všeč. Potem pa pove, da sta bila v soboto v Cvetličarni in da je bilo še kar »bed«.
"Zakaj?" ga vpraša Tomaž.
"Zato, ker je mislila, da bova plesala, jaz pa ne znam. Čist sem zmrznil … Potem sem neki probal migat, ampak sem se počutil kot štor."
"Si pa našel ravno ta pravega za to temo," se nasmehne Tomaž, ki je plesni učitelj.
"Ja vem, a maš kakšno rešitev?" dokaj panično reče Boštjan.
"Mogoče pa mam," se nasmehne Tomaž. "Parkrat naredi vajo 'Moj ples'. Lahko jo narediš komot sam doma … Evo, ti pošljem še link, kako ta vaja zgleda."
Tomaž vzame telefon in pošlje link Boštjanu.
»A lahko kar takoj pogledava?« nestrpno vpraša Boštjan.
»Seveda« se nasmehne Tomaž in odpre link: https://youtu.be/bSP5Y_FYg8s?si=7F__HINLxlyF40H-.
Boštjan pogleda video in reče: "Kaj pa če mi to ne gre? Ne morem čutiti telesa oziroma ne vidim smisla v tem. Pa sploh ne vem, kako naj premikam telo. Glupo mi je!"
"Štekam, ampak ni panike. Pri tej vaji je na začetku važno samo to, da se ne sekiraš in sprejmeš stvari take, kot so. Ne komplicirat. Itak lahko delaš vajo sam doma in te noben ne bo gledal ... Važno je, da se zavedaš in sprejemaš vse, kar se dejansko dogaja v tistem trenutku. Recimo, da ne moreš čutit telesa, da ful razmišljaš, da ti je glupo … Vse je ok. Samo ostani po najboljših močeh v stiku s telesom in spontanim gibanjem."
"A to je ok?" nejeverno vpraša Boštjan.
"Točno to. To je OK! To si ti v tem trenutku. Glej, vsak od nas je UNIKATEN. Tako kot imamo unikaten obraz, glas itd., imamo tudi povsem edinstven način gibanja, plesa. Odraža tebe, ki si vedno unikaten in neponovljiv. To sploh ni neka filozofija, to je dejstvo. In v čem je smisel, da se boriš proti svoji unikatnosti ali se je sramuješ? Raje jo radovedno opazuj in spoznavaj. A štekaš?"
"Kaj pa vem," reče Boštjan.
Tuki bi ti rekel, da 'ne sodiš', ampak ti ne bom! To bi bilo ravno kontra smislu te vaje," se nasmehne Tomaž. "Rekel ti bom samo, čuti, da sodiš, če slučajno sodiš … A štekaš trik?"
Boštjan na pol pokima in zamišljeno vpraša: "In kakšno zvezo ima vse skupaj s plesom?"
"Stari, to je začetek. Ampak najbolj pomemben. Da se ne boš matral med plesom, da se ne boš bal plesa, da boš užival. In ko boš naraven in užival, mi verjemi, da bo ful uživala tudi tvoja ta nova. A te mika?" se zareži Tomaž.
"Itak da me," že malo bolj sproščeno odgovori Boštjan.
"Kako pa naj začnem?" vpraša Boštjan.
"Čist preprost. Lahko začneš sam doma, daš si komad, ki ti v tistem trenutku paše, in narediš z njim vajo 'Moj ples'. En komad je dovolj. Če želiš nadaljevati, seveda lahko," se nasmehne Tomaž. "Lahko pa to počneš tudi v TEJ, Centru za ples, kjer je ta vaja sestavni del vseh tečajev".
In še doda: "Aja, pa ni fora, da je kaj prov ali narobe. Tud če bodo tvoji gibi komični ali pa trdi ali karkoli drugega ... Ful se boš zabaval, ker bodo tvoji gibi preprosto odražali tebe«.
Tomaž se zazre v Boštjana in ga vpraša: »A se strinjaš z mano, da so pristni in samozavestni »štori« lahko ful manj dolgočasni kot kakšni zakompleksani perfekcionisti"?
"Mal pa se," se nasmehne Boštjan.
"Maš to, stari, akcija!" se nasmehne Tomaž. "Pa ko boš ready, mi povej in ti bom dal naslednje plesne nasvete. Pa komaj čakam, da ga gremo skupaj zadensat," doda Tomaž.
Boštjan in Tomaž sta še nekaj časa sproščeno klepetala, ampak ne predolgo, ker se je Boštjanu mudilo domov narediti eno vajo.
