Ali lahko prenesemo izkušnjo iz delavnice 'Res, ne stres' v vsakdanje življenje?

Zapis (blog) je nastal po strnitvi vtisov z ene od delavnic Res, ne stres …

Vtisi z nedeljske delavnice Res, ne stres / Spoznaj, kdo si res, in izginil bo tvoj stres:

Ena od udeleženk se je spraševala, ali je mogoče vzeti s seboj ta mir, jasnost in izpolnjenost?

Ne, ne moremo ga vzeti s seboj. Nečesa, kar že imamo, kar že smo, ne moremo vzeti s seboj, ker je že tukaj ... Lahko pa odkrijemo, kdo v resnici smo, in se potem postopoma naučimo vztrajati v bivanju v skladu z resnico. Bivanje z resničnim jazom prinaša drugačno perspektivo. Skoraj čudežno prenehamo biti "žejna riba v vodi". Prežemata nas mir in izpolnjenost. Globlje ko se potapljamo v stanje, kjer si dovolimo samo biti, bolj stres izginja. Enostavno izgine, ne deluje več … Če se odmaknemo od sebe, se stres zopet povečuje in prej ko slej začne spet delovati.

Kako naj odkrijemo, kdo v resnici smo?

Ko si dovolimo samo biti, ko prenehamo interpretirati, kaj se dogaja in kdo smo, pridemo v stik s tem, kar je, z resnico, s samim seboj.

Kaj ostane, ko ne interpretiramo tega, kar je tukaj in zdaj, ampak to samo opazujemo?

Če si dovolimo tukaj in zdaj samo doživljati in ne prepustimo interpretacije tega, kar je, umu (intelektu), bomo hitro prišli tja oziroma sem, k sebi. Samo opustiti je treba ves napor skoraj nenehnega interpretiranja. Interpretacija je kot laž, ki se izdaja za resnico. Zahteva ogromno napora, stresa in energije, da ostane neodkrita. Resnica pa je vedno tukaj in zdaj in brez napora.

Ali lahko to stanje prenesemo v vsakdanje življenje?

Seveda lahko. Sčasoma se bo življenje z resnico stabiliziralo. Ta proces se dogaja pravzaprav naravno. Je kot nekakšno dozorevanje, ki je vgrajeno v življenje. Spontano se prebujamo, osvobajamo se težkih občutkov in prepoznavamo, da je t. i. normalno življenje s stališča resnice kot nekakšno sanjanje. S sanjami ni nič narobe, dokler jih gledamo s stališča resnice kot to, kar v resnici smo …

Se nadaljuje …